SOOČANJA IN OPAŽANJA PRI SVOJEM SRČNEM INFARKTU
Erika Berlak
UKC LJUBLJANA, VROČEGA JUNIJSKEGA DNE LETA 2005 (29.06.)
V Kliničnemu centru v Ljubljani na oddelku CIM sem imela dovolj časa, da sem dobro premislila o svojem življenju in napakah, ki so pripomogle k infarktu. Od strahu nisem upala zaspati, ker sem mislila, da se ne bom več zbudila in sem razčlenjevala moje življenje. Vem, da se sedaj sliši morda smešno in neumno, vendar takšne misli sem imela takrat. Premišljevala sem, katero napako v življenju sem naredila za nastali infarkt in prišla do spoznanja in realnosti, ki se ji reče KAJENJE. Mojo krivdo in pomoč k nastalemu infarktu sem si močno očitala prav zaradi kajenja, saj sem kadila 25. let en zavojček ali več na dan. Tisto soboto, vsa v cevkah in kisiku, sem se trdno odločila: NIKOLI VEČ CIGARETE. K meni je prišel dežurni kardiolog in me vprašal, zakaj jokam. Povedala sem mu naslednjo resnico: »Veste gospod doktor, očitam si, da sem sama kriva za infarkt, ker kadim.« Moja edina napaka in razvada je bilo kajenje. Potolažil me je in povedal, da imam dosti dejavnikov tveganja, ki so dedni, da je pa res, da cigareta škoduje. Torej sem se pravilno odločila. In res sem srečna in ponosna, da sem opustila svojo razvado, ki se ji reče kajenje. Veste, pri mojem infarktu je bilo veliko hudega in bolečine zelo močne, da bi jih kar tako zlahka pozabila, zato mislim, da je moje življenje vredno veliko več kot cigareta. Ker mi je bilo dano še eno življenje, sem se odločila, da ga bom maksimalno izkoristila, saj imam ne samo otroke in moža, temveč vnukinjo Emo, za katero je vredno živeti. Imam še mnogo neizpolnjenih želja, katere si močno želim izpolniti in izpeljati. Imam med drugim tudi Šaleški koronarni klub, v katerem sem srečala in spoznala mnogo prijateljev, s katerimi se trudimo narediti nekaj za sebe in za svoje zdravje, ker sama zdravila ne delajo čudežev.
Za vse cilje in želje je vredno živeti, zato gre brez cigarete še toliko boljše in lepše, verjemite mi. Z malo truda in dobre volje gre vsaka razvada lažje od rok. Mi koronarci smo samo ljudje in si kot taki tudi zaslužimo pošteno in toplo besedo slehernega človeka v naši družbi. Apeliram na vse ljudi, ki lahko nam koronarcem pomagajo izboljšati naše življenje - pomagajte nam, da bomo lahko lažje in hitreje premagovali naš vsakdan. Po infarktu si dobesedno sam s svojimi težavami in stiskami, zato še posebej potrebujemo popolno podporo ne samo v družinskem krogu, temveč tudi širše, v zdravstvu, v javnem in političnem življenju. Tukaj še posebno mislim na zdraviliško in psihološko rehabilitacijo koronarnih bolnikov. Najhujše po infarktu je strah, ki ti ostane nekje v podzavesti, tudi, če si ga ne želiš in imeti moraš tudi sam močno voljo in željo, da ga premagaš. Nekaj mi je pa še posebej v veselje in sicer, da imam dva rojstna dneva, kar ni dano vsakomur in da imam Šaleški koronarni klub, v katerem sem se našla in imam vas, dragi moji prijatelji. Prosim, skupaj se potrudimo za naše bolj zdravo, aktivno in lepše življenje brez cigaret in drugih grdih razvad. Želim, da bi v tem letu delali in sodelovali še bolj kot do sedaj.
Veselim se takšnega sodelovanja z vami in vam želim vse dobro!
Vse, ki ste pripravljeni deliti svoje izkušnje z boleznijo vabimo, da napišete članek, ki ga bomo objavili v Biltenu. koronarci.velenje@gmail.com in info@srce-si.si
Odgovor Eriki Berlak KLEPET Z ERIKO BERLAK,SOSEDO
Hvala Erika,da si dovolila objavo svoje zgodbe
tudi na naši spletni strani. Seveda bi jo mi lahko našli na vaši spletni strani
www.koronarci.velenje.si ,ampak
saj veš,mi stari gadi nismo več tako poskočni,niti na spletu. Lepa in poučna je
ta tvoja zgodba in kar sedaj te sprašujem,če jo lahko objavimo tudi v našem
Glasilu. Mislim,da je izjemno pomembno,da srčni bolnik
sam in s pomočjo zdravnika pride do glavnega vzroka svoje bolezni. Nekako se
moramo dokopati tudi do težavnosti svoje bolezni. Ali nam je srčni infarkt močno poškodoval
srčno mišico ali nas je le oplazil,imamo močno zamašene krvne žile ali ne,imamo
motnje srčnega utripa itd.? Šele,ko se bolnik dokoplje do teh odgovorov
lahko,tako kot si storila ti,resnično pomaga svojemu zdravju. Žal veliko srčnih
bolnikov ne pozna dovolj svoje bolezni,živi naprej po starih navadah in seveda
upa v čudežno moč zdravil. Sam se nisem tako hitro kot ti dokopal do glavnega
vzroka svojih dveh srčnih infarktov. Kadil nisem nikoli,glede alkohola sem bil
abstinent,občasno sem bil celo vegetarijanec,vedno fizično aktiven itd. Kaj za
vraga bi me lahko ugonobilo. Ko sem malo pobrskal po literaturi pa so se vzroki
začeli nabirati. Res,aktivno nisem kadil,toda imel sem bogato pasivno kadilsko
kariero. Doma v kuhinji je kadil oče,kadilo se je na avtobusih,v
kinodvorani,kasneje v moji pisarni itd. Ko sem imel angino,pljučnico ali sem
cele mesece kašljal so mi pregledali kri in vedno ugotovili povišan holesterol.
Ob takih prilikah so mi tudi izmerili krvni tlak in vedno ugotovili
previsokega. Dali so mi tablete a sem jih jemal le do blagega znižanja,potem pa
do naslednje angine nisem imel pojma o njegovi višini. Toda sčasoma sem se prebil do,po moje,glavnega
vzroka srčne bolezni. D E B E L O S T I. Že v mladosti sem bil
debel. V času služenja vojaškega roka sem imel pri 170 cm. višine 84 kg,potem je šlo pa samo še
navzgor. Preveč hrane,preveč mastna in tudi sicer s preveč kalorijami,celo
mladost na polnomastnem mleku,maslu,svinjskem mesu itd. Veliko let sem preživel
z okrog 115 kg,kar
mi je seveda veselo mašilo krvne žile, preobremenjevalo srce in ožilje ter
pospeševalo staranje. Tako,da sem si že pri 59 letih starosti prislužil dva
srčna infarkta z vsemi možnimi posledicami,kot so srčni zastoj,popuščanje
srca,poškodovane zaklopke,invalidnost,Pohorski dvor itd.,itd. Pa do 70 %
zamašene krvne žile na srcu in preko 50 % na vratu. Da,draga prijateljica,kar nekaj sva prestala
in veliko dosegla. Ti si se rešila hudičeve droge,jaz pa s svojimi 74 kg svoje požrešnosti. Me je pa v tvojem prispevku zmotila ena stvar.
Medel in po moje kar neodgovoren odnos zdravnika do kajenja. Že desetletja
sodobni svet opozarja na usodno škodljivost te droge,pretekli teden so
objavljali podatek,da kadilci v
povprečju živijo 23 let manj. Zdravnik pa ob srčnem infarktu minimizira
posledice kajenja,kot,da bi delal reklamo za tobačno tovarno. Tudi mene,razen
ene izjeme,zdravniki nikoli niso opozorili na škodljivost debelosti. Niti ob
izjemno visokem krvnem tlaku ne. Edino kardiolog mi je v mojem 56 letu starosti
prijazno a odločno razložil nevarnost debelosti za moj krvni tlak in od tedaj
naprej sem redno jemal zdravila za krvni tlak in v naslednjih treh letih tudi
shujšal za 9 kg.
Hočem povedati,da se tudi danes še najde kak
zdravnik,ki se nam dobrika namesto,da bi nam povedal,kaj delamo narobe pa tudi
kak tak,ki nas podcenjuje in nam nič ne pove. Oboji nam škodujejo pa še službe
ne opravljajo vestno,saj nas zdravijo le z zdravili,morali pa bi nas tudi z
besedo.
Pa lep sosedski pozdrav,Erika.
Ivan.
|