Po zemlji so hodili predniki ljudi s potegnjenimi koraki. Imeli so srce kot mi, če prisluhnili so mu, nihče ne ve. V kameni dobi nam nakažejo jamske poslikave že označbo za srce. To je nosorog iz pokrajine DORDOGNE, nato še slonovo srce iz PINDALA. Omenja se v neštetih francoskih knjigah.

17. st. pr. n. š.                                                                                                                             Najstarejši babilonski ep GILGAMEŠ opisuje ljubezen med Enkido in Hetero. V opoju vina se sovražniki spremenijo v prijatelje, to spremembo narekuje srce, ki je življenjskega pomena. Pobratiti gospodovalne Sumerijce z nomadskimi Akadijci, ki se žele pokulturiti.                  

V Egiptu se razvija poseben kult, posvečen je srcu, bitje srca je govorica srca. Prevzame jih ritem srca, to je dokaz, da srce je nekaj posebnega.     

Leto 274 pr. n. š. Plinius je v Rimu prerokoval iz živalskega srca, o hudih in srečnih dneh Julija Cezarja.

Leto 460 pr. n. š Izreče teorijo Hipokrates, da razum je v glavi, srce pomembno je in temperatura za počutje splošno. Biolog Aristoteles je mislil, da je duša celovit človek, središče je srce, v katerem so pamet, čutna poželenja, volja, plemenite lastnosti, pogum, sovraštvo, ljubezen, veselje in bolečina.

Od 200 do131 pr. n. š. V Rim pride iz Male Azije zdravnik Galen, z znanjem Aleksandrijske šole, ki uči: v možganih naj bi tičale duševne lastnost,v srcu strasti, v jetrih pa nižja čutna poželenja. Do 50. leta se srce veča, nato se do 100. leta manjša.

V pozni antiki 

Znanje o srcu je samo ožje strokovno znanje, zanj ni posebnega zanimanja. V starem veku niso premišljevali, ali sta pamet in spomin v srcu, niso ga raziskovali. Če je srce močno, daje tudi moč, so menila primitivna ljudstva Ašanti, z Zlate obale v času kanibalizma, zato so se z ujetnikovim srcem okrepčali. Žrtvovanje srca pri Aztekih pretresel je Špance leta 1519 – bogu plodnosti Koatlikne so na oltar polagali srca mladih mož, ki so jih iz prsi s kamnitimi noži iztrgali.                                 

Iz 17. stoletja se ohranjajo v Avstriji srca v kapeli LORETO v Avguštinski cerkvi, kjer je spravljeno 54 src cesarske družine. Leta 1898 v Ženevi ubito cesarico Elizabeto sorodniki z Bavarske niso dovolili raztelesiti. S tem je stara tradicija pretrgana. 

Leta 1819 

Prisluhnili so srcu, kar pripomore iznajdba stetoskopa, pa tudi trkanje s prsti po prsih in poslušanje šumov. V 18. stoletju so odkrili veliki krvni obtok, posrečilo se jim je izmeriti krvni tlak – zdraviti začno z naprstecem – digitalis. Poseben razvoj v medicini je 8. novembra 1895 dosegel Röntgen z odkritjem röntgenskih žarkov. 

1907–1908 so odkrili pisavo srca EKG. 

11. 11. 1944 – zgodovinska operacija na srcu petnajstmesečne deklice je uspela. Že leta 1902 so kirurgi poskušali pomagati modrim dojenčkom z operacijo.

Ko postane srce vidno, nastajajo vidne prelomnice v medicini. Dolga in težka je bila pot do vseh spoznanj anatomije. Kako sedaj hitro napreduje medicina, pa zamislimo se …